Fotografija in Beseda

Takole je zapisano na notranji strani naslovnice nove številke revije Tretji dan (9/10 2011):

“Pravijo, da slika pove več kot tisoč besed. 

K temu dodajam: razen, če je na sliki Beseda. 

Takrat  velja obratno: tisoč slik pove manj kakor Beseda. 

Takrat slika postane ikona.”

Slikovno gradivo v tokratni številki je kontemplacija Besede skozi oči fotografa.

Avtor fotografij & izbor besedila: Samo Skralovnik. 

Tabgha, kraj pomnožitve kruha. 
»Krščanska vera so noge, ki hodijo za Gospodom.« (Fausti 2005, 73) 

                               

Gora Tabor, cerkev Jezusove spremenitve. 
"Mojzes ni videl Božjega obličja, temveč samo hrbet. In vendar je bila luč, ki je žarela iz njega, tako 

močna, da je ljudstvo ni moglo gledati (2 Mz 34,29–35). Jezusov učenec je poklican, da vidi tisto obličje, 

ki ga ni mogoče opisati in luč Mojzesovega obraza odseva le njegov odsev." (Fausti 2005, 230-231) 

Gora Tabor.
»Križ, ki ga povzročamo mi, nosi pa ga On, je edini možni prostor srečanja  človeka in Boga.« (Fausti 2005, 217)

   

Jeruzalem ponoči, pogled z vzhodne strani. 
"Sveto pismo nam poroča o treh najvišjih nočeh, iz katerih se rodijo trije temeljni dnevi odrešenjske 

zgodovine. Prva je noč prvotnega kaosa, ko je Bog ustvaril svet, ki se je potem oddaljil od njega. Druga 

je noč boja z Jakobom (1 Mz 32,23 sl.), ko je ustvaril svoje ljudstvo in mu podelil ime Izrael. Tretja je ta, 

ko pravi Izrael dá Bogu njegovo pravo ime: 'Aba'". (Fausti 2005, 387)

Betlehem, pravoslavna cerkev nad votlino Jezusovega rojstva. 
"Kočni cilj delovanja Boga ni dar samega sebe, temveč podariti nam zmožnost, da bi ga mogli sprejeti."

(Fausti 2008, 241)

Jeruzalem, judovsko pokopališče na Oljski gori. 
"Gospod ne more biti na drugem mestu: potem ne bi bil več Gospod. To, kar pride 'pred' njim, je dejansko 

tvoj Gospod. Živi so tisti, ki pokopavajo mrtve! Toda kdor postavlja neko navezanost 'pred' Gospoda, je 

že mrtev: manjka mu Tisti, ki mu daje življenje." (Fausti 2008, 152)

Jeruzalem, na ulicah (v ozadju slavna mošeja Al-Aqsa). 
"Ali ni rekel Jezus, da je postavo treba učiti in izpolnjevati, do najmanjše podrobnosti (Mt 5,17-20)? Res 

je, vendar ne v moči postave, ampak ljubezni, ki omogoča, da živimo to, kar postava pravi, pa ne daje."

(Fausti 2008, 234-235).

Jeruzalem, pravoslavna cerkev Marijinega vnebovzetja. 
"Človek postaja to, kar ljubi. Ljubezen, ki je iz Boga naredila človeka, more iz človeka narediti Boga."
(Fausti 2005, 80) 

Jeruzalem, pred cerkvijo Božjega groba. 
"Uboštvo, zaradi katerega položimo vse zaupanje v Očeta, nas rodi kot njegove sinove. Le če je uboštvo 
naša mati, je Bog naš Oče." (Fausti 2008, 151) 

Jeruzalem, Cerkev agonije (Getsemani). 
"Čoln. Ker je narejen iz lesa – kot križ –, ga morje ne more pogoltniti in ohrani pri življenju tistega, 

ki pusti, da ga nosi. Je podoba Cerkve." (Fausti 2005, 94)

Jeruzalem, cerkev Božjega groba. 
"Naša beda je posoda za njegovo usmiljenje. Naš greh je naš del evangelija. Drug del je njegovo 

odpuščanje, ki iz našega pogubljenja ustvarja prostor njegovega odrešenja." (Fausti 2005, 373)

Več fotografij si lahko "v živo" ogledate v novi številki revije Tretji dan (9/10 2011).

Razstava fotografij na Teološki fakulteti, enoti v Mariboru (foto: Jure Viltužnik)

Portret - Barbara Skralovnik II

Čeprav nisem kovač in Barbara ni kobila, sem zadnje čase večkrat slišal tistega o kovačevi kobili ... Moške polovice že vedo, o čem govorim.

Fotografiji sta posneti v svetlobnih pogojih, ki za fotografiranje menda niso dobri. Meni je bil ta del dneva najbolj všeč. Zakaj torej ne.

Uporabljen je bil Canonov 50mm 1,4 F objektiv (prva fotka 1,4;  druga 2,2).

IMPRO

6. oktober 2011,  Štuk, Vseslovensko impro tekmovanje

Bitka mest (Maribor - Ljubljana - Kranj).

Ostale fotke v galeriji:

Portret - dr. Maksimilijan Matjaž

Bolje poznan po svojih besedah o Besedi ...

Izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž (*1963) je leta 1988 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1989 v Mariboru. Dve leti je deloval kot kaplan, jeseni 1991 pa je odšel na biblični študij v Rim. Leta 1995 je končal magistrski študij na Papeškem bibličnem inštitutu, leta 1998 pa doktoriral na Papeški univerzi Gregoriana. Istega leta je nastopil službo asistenta na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 2000 je bil na študijskem semestru v Jeruzalemu, leta 2001 je bil pri katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti izvoljen v docenta, leta 2011 pa v izrednega profesorja za biblični študij in judovstvo. Na fakulteti v Mariboru opravlja tudi službo koordinatorja za laiške študente  in predsednika Knjižničnega sveta. 

Njegovo primarno raziskovalno področje je filološka, literarna in teološka analiza svtopisemskih besedil, s posebnim poudarkom na tekstih novozavezne kanonične in apokrifne literature. Raziskovanje vključuje vzporedni študij zgodovinskega okolja nastanka novozaveznega izročila in njene recepcije v prvih stoletjih, raziskovanje temeljnih motivov biblične tradicije ob upoštevanju vzporednih religiozno-filozofskih tokov ter raziskovanje biblično-filozofskih konceptov pavlinske teologije, etike in antropologije. Je prevajalec novega prevoda Svetega pisma - jeruzalemska izdaja. Vključen je v raziskovalni program Zgodovina oblik v judovsko-krščanskih virih in tradiciji, ki ga vodi akad. prof. dr. Jože Krašovec. Strokovno deluje tudi na področju biblične pastorale s posebnim poudarkom na popularizacijo Svetega pisma preko različnih združenj, šol in medijev (vir: teof.uni-lj.si).

... kakor po svoji podobi ...

    

Kristina (II. del)

Kristina stara šest mesecev.

 

 

Namig za vse, ki vam monitor ne prikaže celotnih fotografij: pritisnite istočasno tipki CTRL in – (minus).

Tretji dan in fotografija

Dr. Robert Petkovšek o reviji Tretji dan: 

»Res je, da je Tretji dan nastal kot bilten, namenjen študentom, sčasoma pa je prerasel v revijo, ki se ukvarja s kulturnimi, verskimi in drugimi humanističnimi vprašanji in v tem daleč presega druge, njej podobne revije v Sloveniji. Danes je to osrednja revija katoliških izobražencev, na katero so lahko ponosni. V njej najdemo imena, ki so v Sloveniji vsak na svojem strokovnem področju miselne avtoritete z dolgoletnimi akademskimi izkušnjami. Med mlajšimi, verjamem, so posamezniki, ki gredo po isti poti in se bodo z leti oblikovali v vrhunske mislece v slovenskem in mednarodnem prostoru. Beseda teh ljudi nekaj velja. Enim in drugim moramo biti hvaležni, da pred nami razodevajo izredno miselno in kulturno bogastvo, ki ga je Cerkev v preteklosti dala človeštvu in s katerim bolj in bolje kakor katerakoli druga ustanova danes odgovarja na probleme sedanjega in prihodnjega časa. Krščanstvo ima izjemno miselno globino, iz katere zajemajo pisci, ki objavljajo v Tretjem dnevu. Zato je Tretji dan v našem prostoru nenadomestljiv in nepogrešljiv. Zdi se, da priteguje vedno večji krog mlajših sodelavcev in bralcev. K temu pa je reviji treba dodati še priznanje, ker prerašča v intelektualni forum: ob vprašanjih, ki jih odpira, se organizirajo okrogle mize na različnih koncih Slovenije, besedila, ki jih objavlja, pa so tudi predmet univerzitetnega študija.«
(Robert Petkovšek, »Tretji dan je intelektualni forum,« Družina, 22. maj 2011, 20)

Prva številka Biltena študentskih skupin je izšla decembra 1971. Obsegala je nič več kot štiri A4 oziroma osem A5 strani. Slikovnega gradiva ni bilo. Svojevrsten pokazatelj rasti in današnjega stanja Tretjega dne je zato tudi obseg slikovno-fotografskega gradiva. Le-to danes zavzema približno desetino obsega revije. Ali z drugimi besedami: posamezna številka Tretjega dne, če zaokrožimo navzdol, vsebuje približno dvakrat toliko slikovno-fotografskega materiala, kot je leta 1971 obsegal celoten Bilten.

Spodnje fotografije Dalmatinove Biblije so bile posnete v Nadškofijskem arhivu Maribor in so objavljene z dovoljenjem. Ogledate si jih lahko tudi v najnovejši številki Tretjega dne (5/6 2011).  

» … inu vus Folk je k'njemu priſhàl, inu on je ſedil inu je nje vuzhil.« (Jn 8,1)

»Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil.«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Veliku drusih rizhy je tudi, Iesus ſturil, katere, kadar bi iméle, ena po drugi sapiſsane biti, 

meni ſe sdy, de bi ta Svejt te Buqve, katere bi h'piſsanju bilé, nemogèl pryeti.« (Jn 21, 25)

»Jezus pa je storil še veliko drugega. Če bi to popisali eno za drugim, 

mislim, da ves svet ne bi mogel obseči knjig, ki bi bile napisane.« 

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Pogledajte moje roke inu moje noge, sakaj jeſt ſim taiſti: 

Potipajte mene, inu poglejte, sakaj en Duh néma meſsá inu koſty, kakòr vidite, de jeſt imam.« (Lk 24,39)

»'Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. 

Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.'«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor 

»Sakaj jeſt vam riſnizhnu povém, dokler Nebu inu Semla nemyne, 

nebo minil ta nar manſhi Puhſtab ali Zhèrka od Poſtave, dokler ſe vſe sgody.« (Mt 5,18)

»'Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, 
ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi.'«
Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Letu je pak ta Sodba, ker je Luzh priſhla na Svejt, inu zhloveki ſo vezh lubibili temmo kakòr luzh,
sakaj nyh della ſo bila huda.« (Jn 3,19)
»Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč,
kajti njihova dela so bila hudobna.« 
Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor
 

»Sakaj Molli bodo nje ſnédli, kakòr en gvant, inu zhèrvje bodo nje ſnédli kakòr enu ſuknu:
Moja Praviza pak oſtane vekoma, inu moje isvelizhanje prejd inu prejd.« (Iz 51,8)

»Kajti molj jih bo požrl kakor obleko, črv jih bo razjedel kakor volno,

moja pravičnost pa ostaja na veke, moje odrešenje od roda do roda.«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor  

»… inu on bo na tretji dan gori vſtal.«  (Mt 17,23)

» ... 'a tretji dan bo obujen.'«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor 

»Iesus je poklizal k'ſebi enu Déte, inu je tuiſti v'ſrédi mej nje poſtavil, inu je djal: Sa riſnizo jeſt vam povém: 

Aku ſe nepreobèrnete, inu nebote kakòr Otroci, taku nepridete v'Nebeſku krajleſtvu.« (Mt 18,2-3)

»Tedaj je poklical k sebi otroka, ga postavil mednje  in rekel: 'Resnično, povem vam: 

Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!'«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Iesus pak je v'nje pogledal, inu je k'nym djal: Pèr zhlovékih je tu nemogozhe, 

ali pèr Bugi ſo vſe rizhy mogozhe.« (Mt 19,26)

Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: 'Pri ljudeh to ni mogoče, 

pri Bogu pa je vse mogoče.'«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Taku je Bug ta Svejt lubil, de je dal ſvojga edinurojeniga Synu, 

de vſi ty, kir v'njega verujo, nebodo pogubleni, temuzh bodo vezhni leben iméli.« (Jn 3,16)

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, 

da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Ony ſo supet djali h'timu Slépzu: Kaj praviſh ti od njega, de je on tvoje ozhy odpèrl? 

On pak je djal: On je en Prerok.« (Jn 9,17)

»Slepemu so tedaj ponovno rekli: 'Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?' 

On pa je rekel: 'Prerok je.'«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

Objavljeno tudi na Časnik.si.

Zahvala gre odgovornemu uredniku Lenartu Riharju za objavo, 

osebju Nadškofijskega arhiva in kanoniku g. Jožetu Goličniku za dovoljenje za objavo fotografij 

ter Tebi, dragi obiskovalec.

Te dni moj blog praznuje prvi rojstni dan.
Števec obiska je v letu dni zabeležil preko 6000 klikov. 

Hvala za obisk!!!