TRETJI DAN 2015 3/4

Fotografije, ki so bile objavljene v zadnji številki revije Tretji dan (2015 3/4) - zato so v črno-beli tehniki -, so zaradi tehnične napake tako rekoč negledljive ... zato jih objavljam še tukaj.

Takole je navedeno v kolofonu:

Na fotografijah so različni osebni (škofovski) križi Antona Martina Slomška. Fotografije so objavljene z dovoljenjem generalnega vikarja mariborske nadškofije, g. Janeza Lesnike. Avtor fotografij je Samo Skralovnik.

Klara

Ni dolgo, ko sem objavil nekaj fotografij nosečke Mateje, moje sestre, že je Klara pri 10 mesecih skoraj na lastnih nogah ...

Na željo njene mame, smo se fotkali v parku pri dvorcu v Radljah, tam, kjer je bila portretirana tudi Klarina starejša sestrica Kristina.

Poročni Trenutki

Ujeti poročni Trenutki ... z veliko začetnico zato, ker ti dogodki zaznamujejo smer in kakovost našega nadaljnjega življenja. 

In že tisočletja je tako: "Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso" (1 Mz 2,24).

  

Hvala vsem za priložnost.

Barbara Skralovnik, moja žena :)

Tanja in Robert Kristovič

Nina in Simon Feguš

Our lives are made in these small hours,

these little wonders, these twists and turns of fate.

Time falls away but these small hours,

these small hours still remain …

(Rob Thomas, Little Wonders) 

TRETJI DAN 3/4 2012

Nedavno je izšla sveža številka revije Tretji dan, ki jo je Tadej Rifel povzel z naslednjimi besedami:

Druga dvojna številka Tretjega dne v letošnjem letu (2012 3/4) nam spet ponuja pestro izbiro vsebin v branje. 

V uvodniku z zelo pomenljivim naslovom »Lazar, pridi ven!«, nas odgovorni urednik revije Aleš Maver, opozarja na »veliko skušnjavo vsej cerkva«, da bi se le te udomačile v svoji konvencionalnosti in bi tako ne znale stopiti ven iz takšnih ali drugačnih grobov. Kristus nas sicer ne kliče k revoluciji, ampak predvsem k preobrazbi. Gotovo poučen nauk za današnji čas! 

Če se nadalje ozremo po vsebinski razdelitvi tokratne številke, potem v ospredje stopa tema Protestantizma, kateremu je posvečen osrednji blok. V njem avtorji Leon Jagodic ter (Protestantizem«), Geza Filo (»Evangeličanska cerkev v nekaj geslih«), Igor Grdina (»Humanizem, reformacija in Primož Trubar«) ter Katarina Johanna Prosenjak (»Evangeličanka, ženska, duhovnica«) vsak s svojim prispevkom osvetlijo ta, tudi za slovensko kulturo in duhovnost, pomemben vidik krščanske vere. Kot v kratkem uvodniku (»Luthrovi dediči«) poudari Leon Jagodic, je danes ključno vprašanje enotnost protestantizma, ki se glede na sodobne trende vse bolj deli v manjše skupnosti. 

V tokratni rubriki »Vera in razum« imamo priložnost brati skupni prispevek dveh pomembnih sodobnih filozofov, Renéja Girarda in Giannija attima, z naslovom »Krščanstvo in modernost« (prev. Rok Blažič), medtem ko filozofsko rubriko prav tako zapolnjuje prevod, in sicer gre za drugi sklop besedila Nikolaja Berdjajeva »Kraljestvo Duha in cesarstvo Cesarja« (prev. Simon Malmenvall). 

Zatem najdemo prispevek Lee Jensterle, ki v luči Jezusove edinstvenosti obravnava odnos med Staro in Novo zavezo. Gre za problem, ki že od nekdaj, prav tako pa danes »buri duhove«. Če površen bralec raje preskoči na Jezusa Nove zaveze, pa Jensterletova pokaže, kako Jezusa brez Stare zaveze sploh ne moremo pravilno razumeti.Nadalje sledi zanimiv, sicer malo daljši, prispevek Jureta Sojča, ki se ukvarja z razvojem veroizpovedi do koncilov v Niceji in Carigradu, še posebej glede vprašanja Sinovega predobstoja. 

V leposlovnem delu lahko najdemo odlomek iz romana »Jaz sem« Jánosa Kodolányija ter pesmi Tineta Mlinariča in Marjete Longyke. V prevodu Iva Keržeta lahko nadalje beremo prispevek sedanjega tržaškega škofa Giampaola Crepaldija, z naslovom »O političnem zedinjenju katoličanov«. V bistvu gre za poglavje iz njegove knjige »Katoličan v politiki – priročnik za ponovni zagon.« Po Keržetovih besedah pomenljiv podnaslov kaže na obuditev katoliške politične opcije, ki bi temeljila predvsem na smernicah družbenega nauka Cerkve.

Proti koncu v rubriki psihologija najdemo prispevka Katje Knez (»Upor sistema proti spremembam v procesu družinske in zakonske terapije«) in Marka Kovačiča (»Problematična raba spleta med adolescenti«). Mojca Polona Vavpotič pa nam na svojevrsten način predstavi zgodbo stiškega križnega hodnika, ki je pravi umetnostni biser. 

Čisto na koncu revije se nahaja še recenzija predstave (drame) o Lojzetu Grozdetu. Tudi tokratno številko je s fotografijami opremil Samo Skralovnik, ki nam je tokrat predstavil starejše izdaje revij Tretji dan, oziroma Bilten.

Kaj natančno je imel Tadej v mislih z zadnjim stavkom svoje recenzije, pojasnjujem na notranji strani naslovnice:

Prva številka Biltena študentskih skupin je izšla decembra 1971. Obsegala je nič več kot štiri A4 oziroma

osem A5 strani. Slikovnega gradiva ni bilo. Svojevrsten pokazatelj rasti in današnjega stanja Tretjega dne 

je zato tudi obseg slikovno-fotografskega gradiva. Le-to danes zavzema približno desetino obsega revije.

Ali z drugimi besedami: posamezna številka Tretjega dne, če zaokrožimo navzdol, vsebuje približno

dvakrat toliko slikovno-fotografskega materiala, kot je leta 1971 obsegal celoten Bilten.

Prva številka Biltena študentskih verskih skupin je izšla decembra 1971. 

Bilten študentskih verskih skupin (1971).

Bilten študentskih verskih skupin (1971) in Tretji dan, krščanska revija za duhovnost in kulturo (2012).

Bilten študentskih verskih skupin (na vrhu 1971, spodaj 1973).

Bilten študentskih verskih skupin (1973). 

Bilten študentskih verskih skupin (1973). 

Bilten, verski časopis za študente in izobražence (1980/81). 

Bilten, verski časopis študentov in izobražencev (1983/84). 

Tretji dan, verski časopis študentov in izobražencev (1984/1985, 1985/86). 

Tretji dan, verski časopis študentov in izobražencev (1986). 

Tretji dan, verski časopis študentov in izobražencev (1985/86).

Spodaj Tretji dan, verski časopis študentov in izobražencev (1989), na vrhu Tretji dan (1991).

Tretji dan (1991). 

Tretji dan (1991). 

In še naslovnica (via Nokia Lumia 800 in InstaCam):