Studia Historica Slovenica

Fotografije so nastale z namenom fotografsko-tematske "spremljave" članka izr. prof. Maksimilijana Matjaža z naslovom Slomškova prizadevanja za slovensko Sveto pismo v reviji Studia Historica Slovenica (časopisu za humanistične in družboslovne študije).

Ostale, bolj arhivske, fotografije si lahko ogledate v reviji sami ali na Časniku.

DOF, ki te ljubim DOF ...

Japljev prevod Svetega pisma, ki ga je uporabljal tudi Slomšek.  

Japljev prevod Svetega pisma  - Stara zaveza (IV).

Japljev prevod Svetega pisma.  

Prevod prve Mojzesove knjige p. Placida Javornika (1803-1864), ki je izšel 1848 v Ljubljani. Za tedanji čas je imel zelo obsežen zgodovinsko-eksegetski komentar.    

Tretji dan 9/10 2011

Fotografije iz zadnje številke revije Tretji dan 9/10 2011 sem objavil na drugem mestu. To objavo izkoriščam za naslovnico in vsebino.

Vsebina zadnje številke (pripravil Tadej Rifel)

V pred kratkim izdani zadnji številki Tretjega dne, letnik 2011, so avtorji v osrednjem delu osvetlili vprašanje zgodovinskega Jezusa. Najprej Lea Jensterle v uvodniku k bloku poudari, da gre pri vprašanju za specifično smer eksegeze, ki poskuša združiti čim več različnih vidikov v eno spoznanje in tako dopolniti marsikatero površno predstavo o Jezusu. Za tem sledijo različni prispevki na tematiko. Bolj splošne narave sta prevedena prispevka Daniela Marguerata o odnosu med teologijo in zgodovino v iskanju zgodovinskega Jezusa in Darella L. Bocka, ki se Jezusovega življenja loti s preverljivo zgodovinsko metodo. Drago K. Ocvirk nam predstavi razlike med predstavo o Jezusu pri muslimanih in kristjanih in obenem že nakaže premagovanje ovir za boljše razumevanje. Misel Dostojevskega, da bi se v primeru njune različnosti, raje oklenil Kristusa kot resnice, je povod za prispevek Sebastjana Kristovića. Matjaž Črnivec pa se sprašuje o vlogi zgodovinskega Jezusa danes, kar povezuje tudi s politično akcijo. Ne nazadnje nam Samo Skralovnik poskuša orisati materialno stanje družine v Jezusovem času, in sicer na podlagi hebrejske in grške terminologije. Nadalje si v reviji sledijo trije krajši intervjuji. V prvem se Samo Skralovnik pogovarja z Leo Jensterle, ki razlaga pomen apokrifnih evangelijev za krščanstvo in vidi primernost Tretjega dne za razumljivo predstavitev problematike. Temu sledi pogovor Urha Grošlja z enim od vidnejših predstavnikov bioetike, Edmundom D. Pellegrinom. Nazadnje imamo to čast, da lahko prek vprašanj Janeza Oblonška sledimo mislim dobitnice Borštnikovega prstana, Miladi Kalezić. Tudi v tokratni številki je obširno zastopana filozofija. Prevod teksta (Rok Blažič) Jeana Grondina govori o možnostih hermenevtike, ki po začetnem obratu od metafizike zopet išče njene skrite smisle. Nadalje sta tu dva avtorska članka. Romana Bider se prek motiva »nogometne pravljice« dotika problema nihilizma v sodobni družbi. Borut Pohar pa nam predstavi podobo Kristusa v delih francoskega fenomenologa Michela Henryja. S tem, ko Henry ni sledil tradicionalnim teološko-filozofskim pojmom, se v njegovi misli odpira drugačna (ne nujno nova) možnost govora o krščanstvu v sedanjem, krščanskim podobam in razlagam odtujenem svetu. V številki najdemo še prevoda (Jani Šumak, Dina D'Elia) dveh govorov, in sicer papeža Benedikta XVI. v nemškem parlamentu; v patrističnem bloku pa še Avguštinov govor o evharistiji. Proti koncu najdemo še prispevek  Steva Bishopa (prevod Leon Jagodic) o okoljski tematiki (Zelena teologija in globinska ekologija) ter prispevek Jerneja Piska o katoliškem in protestantskem razumevanju športa. Revijo zaključujejo tri recenzije, opremljena pa je s slikovnim gradivom, ki ga je prispeval Samo Skralovnik.

Z novim letom se od uredniškega dela poslavlja Lenart Rihar, ki zato v svojem zadnjem uvodniku ne govori zaman o odhajanju. Nasledil ga bo Aleš Maver, dosedanji lektor revije.

UVODNIK 

3       Lenart Rihar:  Zdramljeni potresomeri

VERA IN RAZUM

5       Jani Šumak: Govor papeža Benedikta XVI. v nemškem parlamentu

PATRISTIKA

9       Sv. Avguštin: Govor 272 o evharistiji kot skrivnosti edinosti

FILOZOFIJA

11     Jean Grondin: Nihilistični ali metafizični izid hermenevtike? 

19     Romana Bider: O nihilizmu, eksistenci in smislu

29     Borut Pohar: Fenomenološka podoba Kristusa pri Michelu Henryju

ZGODOVINSKI JEZUS

37     Lea Jensterle: Odkrižani Jezus

39     Matjaž Črnivec: Zgodovinski Jezus

51     Daniel Marguerat: V iskanju zgodovinskega Jezusa med zgodovino in teologijo: povezave in napetosti

63     Darrell L. Bock: Ključni dogodki v življenju zgodovinskega Jezusa 

73     Sebastjan Kristovič: Ecce homo

81     Samo Skralovnik: Je Jezus odraščal v revščini?

91     Drago K. Ocvirk: Prispevek k odstranjevanju ovir za boljše razumevanje med kristjani in muslimani  

NAŠI POGOVORI

101   Samo Skralovnik: Tomažev apokrif med Novo zavezo in ezoteričnimi tradicijami, Pogovor z dr. Leo Jensterle

107   Urh Grošelj: Bioetiko so spočeli teologi, Pogovor s prof. Edmundom D. Pellegrinom

113   Janez Oblonšek: "Svetost" gledališča v očeh Milade Kalezić, Pogovor z dobitnico Borštnikovega prstana v letu 2011

EKOLOGIJA

119   Steve Bishop: Zelena teologija in globinska ekologija: New age ali novo stvarjenje? 1. del

ŠPORT

129   Jernej Pisk: Kaj je šport? O katoliškem in protestantskem razumevanju športa

PRESOJE

137   Cecelija Oblonšek: Franc Križnar in Štefan Mauri, Biti sam

139   Cecilija Oblonšek: Rok Klopčič, Štiri strune, lok in pero

141   Ivan Rojnik: Cesare Giraudo, Strmenje nad evharistijo

Filius datus est nobis (Iz 9,6)
Mozaik v cerkvi Jezusove spremenitve na Gori Tabor (Izrael)

Portret - dr. Maksimilijan Matjaž

Bolje poznan po svojih besedah o Besedi ...

Izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž (*1963) je leta 1988 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1989 v Mariboru. Dve leti je deloval kot kaplan, jeseni 1991 pa je odšel na biblični študij v Rim. Leta 1995 je končal magistrski študij na Papeškem bibličnem inštitutu, leta 1998 pa doktoriral na Papeški univerzi Gregoriana. Istega leta je nastopil službo asistenta na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 2000 je bil na študijskem semestru v Jeruzalemu, leta 2001 je bil pri katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti izvoljen v docenta, leta 2011 pa v izrednega profesorja za biblični študij in judovstvo. Na fakulteti v Mariboru opravlja tudi službo koordinatorja za laiške študente  in predsednika Knjižničnega sveta. 

Njegovo primarno raziskovalno področje je filološka, literarna in teološka analiza svtopisemskih besedil, s posebnim poudarkom na tekstih novozavezne kanonične in apokrifne literature. Raziskovanje vključuje vzporedni študij zgodovinskega okolja nastanka novozaveznega izročila in njene recepcije v prvih stoletjih, raziskovanje temeljnih motivov biblične tradicije ob upoštevanju vzporednih religiozno-filozofskih tokov ter raziskovanje biblično-filozofskih konceptov pavlinske teologije, etike in antropologije. Je prevajalec novega prevoda Svetega pisma - jeruzalemska izdaja. Vključen je v raziskovalni program Zgodovina oblik v judovsko-krščanskih virih in tradiciji, ki ga vodi akad. prof. dr. Jože Krašovec. Strokovno deluje tudi na področju biblične pastorale s posebnim poudarkom na popularizacijo Svetega pisma preko različnih združenj, šol in medijev (vir: teof.uni-lj.si).

... kakor po svoji podobi ...

    

V začetku je bila Beseda ... kmalu je sledil prevod

V sklopu izven uredniških dejavnosti revije TRETJI DAN smo 12. maja 2010 v Mariboru na Teološki fakulteti organizirali okroglo mizo ob rojstvu novega prevoda Svetega pisma, ki je nosila naslov V začetku je bila Beseda … kmalu je sledil prevod. Skupina prevajalcev in sodelavcev novega prevoda Svetega pisma (dr. Maksimilijan Matjaž, dr. Miran Špelič, dr. Snežna Terezija Večko) je projekt predstavila ob pogovoru o razmerju med Besedo in najnovejšim slovenskim prevodom, imenovanim Sveto Pismo: Nova zaveza in Psalmi – jeruzalemska izdaja. 

Foto: Jure Viltužnik http://jureviltuznik.blogspot.com/

 

Uvodni filmček (režiral Samo Skralovnik, brala Barbara Skralovnik, besedilo prispeval dr. Aleš Maver):

Uvodni film :: Prevodi Svetega pisma v slovenščino :: Jeruzalemska izdaja from Samo Skralovnik on Vimeo.

Video posnetek celotne okrogle mize (Exodus TV):

Sveto pismo :: Nova zaveza in Psalmi :: Jeruzalemska izdaja from Samo Skralovnik on Vimeo.

Prispevek v Duhovni misli:

Besedilo je na voljo v celoti na spletnem portalu Časnik:

http://www.casnik.si/index.php/author/samo-skralovnik/

http://www.casnik.si/index.php/2010/11/21/jeruzalemska-izdaja-svetega-pisma-okrogla-miza-maribor-1-del/

http://www.casnik.si/index.php/2010/11/28/jeruzalemska-izdaja-svetega-pisma-okrogla-miza-maribor-2-del/

http://www.casnik.si/index.php/2010/12/05/jeruzalemska-izdaja-svetega-pisma-okrogla-miza-maribor-zadnji-del/

ali v skrajšani obliki v reviji Božja Beseda danes (revija Slovenskega bibličnega gibanja, letnik 2010, št. 2), ki ga je po mojem zvočnem zapisu  priredila in pripravila dr. Terezija Snežna Večko.

Zvočnemu zapisu lahko prisluhnete s klikom na 1. del (34 min) ali 2. del (33 min).