Jesen

Moj najljubši letni čas ... jesen.

Vse fotografije so posnete z objektivom Samyang 8mm (ribji okič). Odličen objektiv!!

 

  

O pravljicah

Pravljice niso samo za otroke. Tudi ne zgolj za odrasle. Za razmeroma preprosto zgodbo, namenjeno »pripovedovanju v polkrogu pred kaminom sedeči gručici otrok«, se skriva mnogo več. Z besedami Devina Browna: »Early in his essay On Fairy-Stories, Tolkien raises the question, 'What is the use of them?' One use for fairy-stories, he argues, is recovery, and by this he means that these kind of stories help their readers to recover a proper sense of awe towards the commonplace. What we need, Tolkien writes, is to find a way to 'clean our windows' so that the ordinary things of this world can be seen without the film of 'triteness'. Tolkien claims that we have ceased to look at the common things of the world, and that fairy-stories help to move us from inattention to attention, and from indifference to appreciation.« (citirano iz odlične knjige zgoraj omenjenega avtorja z naslovom The Christian World of the Hobbit)


Skozi oči pravljice povsem navadne stari utegnejo postati ... pravljične.

The wonder is that we can see these trees and not wonder more (Ralph Waldo Emerson).

SONJA VALTL

Vedno nasmejana sestrična Sonja ...

Nosečka Mateja Petek

Kmalu, kmalu ... :)

Kristina Petek

Otroško veselje v peskovniku napolnjenim z vodo ...

In še nova oblekica ... :)

  

TRETJI DAN 3/4 2012

Nedavno je izšla sveža številka revije Tretji dan, ki jo je Tadej Rifel povzel z naslednjimi besedami:

Druga dvojna številka Tretjega dne v letošnjem letu (2012 3/4) nam spet ponuja pestro izbiro vsebin v branje. 

V uvodniku z zelo pomenljivim naslovom »Lazar, pridi ven!«, nas odgovorni urednik revije Aleš Maver, opozarja na »veliko skušnjavo vsej cerkva«, da bi se le te udomačile v svoji konvencionalnosti in bi tako ne znale stopiti ven iz takšnih ali drugačnih grobov. Kristus nas sicer ne kliče k revoluciji, ampak predvsem k preobrazbi. Gotovo poučen nauk za današnji čas! 

Če se nadalje ozremo po vsebinski razdelitvi tokratne številke, potem v ospredje stopa tema Protestantizma, kateremu je posvečen osrednji blok. V njem avtorji Leon Jagodic ter (Protestantizem«), Geza Filo (»Evangeličanska cerkev v nekaj geslih«), Igor Grdina (»Humanizem, reformacija in Primož Trubar«) ter Katarina Johanna Prosenjak (»Evangeličanka, ženska, duhovnica«) vsak s svojim prispevkom osvetlijo ta, tudi za slovensko kulturo in duhovnost, pomemben vidik krščanske vere. Kot v kratkem uvodniku (»Luthrovi dediči«) poudari Leon Jagodic, je danes ključno vprašanje enotnost protestantizma, ki se glede na sodobne trende vse bolj deli v manjše skupnosti. 

V tokratni rubriki »Vera in razum« imamo priložnost brati skupni prispevek dveh pomembnih sodobnih filozofov, Renéja Girarda in Giannija attima, z naslovom »Krščanstvo in modernost« (prev. Rok Blažič), medtem ko filozofsko rubriko prav tako zapolnjuje prevod, in sicer gre za drugi sklop besedila Nikolaja Berdjajeva »Kraljestvo Duha in cesarstvo Cesarja« (prev. Simon Malmenvall). 

Zatem najdemo prispevek Lee Jensterle, ki v luči Jezusove edinstvenosti obravnava odnos med Staro in Novo zavezo. Gre za problem, ki že od nekdaj, prav tako pa danes »buri duhove«. Če površen bralec raje preskoči na Jezusa Nove zaveze, pa Jensterletova pokaže, kako Jezusa brez Stare zaveze sploh ne moremo pravilno razumeti.Nadalje sledi zanimiv, sicer malo daljši, prispevek Jureta Sojča, ki se ukvarja z razvojem veroizpovedi do koncilov v Niceji in Carigradu, še posebej glede vprašanja Sinovega predobstoja. 

V leposlovnem delu lahko najdemo odlomek iz romana »Jaz sem« Jánosa Kodolányija ter pesmi Tineta Mlinariča in Marjete Longyke. V prevodu Iva Keržeta lahko nadalje beremo prispevek sedanjega tržaškega škofa Giampaola Crepaldija, z naslovom »O političnem zedinjenju katoličanov«. V bistvu gre za poglavje iz njegove knjige »Katoličan v politiki – priročnik za ponovni zagon.« Po Keržetovih besedah pomenljiv podnaslov kaže na obuditev katoliške politične opcije, ki bi temeljila predvsem na smernicah družbenega nauka Cerkve.

Proti koncu v rubriki psihologija najdemo prispevka Katje Knez (»Upor sistema proti spremembam v procesu družinske in zakonske terapije«) in Marka Kovačiča (»Problematična raba spleta med adolescenti«). Mojca Polona Vavpotič pa nam na svojevrsten način predstavi zgodbo stiškega križnega hodnika, ki je pravi umetnostni biser. 

Čisto na koncu revije se nahaja še recenzija predstave (drame) o Lojzetu Grozdetu. Tudi tokratno številko je s fotografijami opremil Samo Skralovnik, ki nam je tokrat predstavil starejše izdaje revij Tretji dan, oziroma Bilten.

Kaj natančno je imel Tadej v mislih z zadnjim stavkom svoje recenzije, pojasnjujem na notranji strani naslovnice:

Prva številka Biltena študentskih skupin je izšla decembra 1971. Obsegala je nič več kot štiri A4 oziroma

osem A5 strani. Slikovnega gradiva ni bilo. Svojevrsten pokazatelj rasti in današnjega stanja Tretjega dne 

je zato tudi obseg slikovno-fotografskega gradiva. Le-to danes zavzema približno desetino obsega revije.

Ali z drugimi besedami: posamezna številka Tretjega dne, če zaokrožimo navzdol, vsebuje približno

dvakrat toliko slikovno-fotografskega materiala, kot je leta 1971 obsegal celoten Bilten.

Prva številka Biltena študentskih verskih skupin je izšla decembra 1971. 

Bilten študentskih verskih skupin (1971).

Bilten študentskih verskih skupin (1971) in Tretji dan, krščanska revija za duhovnost in kulturo (2012).

Bilten študentskih verskih skupin (na vrhu 1971, spodaj 1973).

Bilten študentskih verskih skupin (1973). 

Bilten študentskih verskih skupin (1973). 

Bilten, verski časopis za študente in izobražence (1980/81). 

Bilten, verski časopis študentov in izobražencev (1983/84). 

Tretji dan, verski časopis študentov in izobražencev (1984/1985, 1985/86). 

Tretji dan, verski časopis študentov in izobražencev (1986). 

Tretji dan, verski časopis študentov in izobražencev (1985/86).

Spodaj Tretji dan, verski časopis študentov in izobražencev (1989), na vrhu Tretji dan (1991).

Tretji dan (1991). 

Tretji dan (1991). 

In še naslovnica (via Nokia Lumia 800 in InstaCam):

Studia Historica Slovenica

Fotografije so nastale z namenom fotografsko-tematske "spremljave" članka izr. prof. Maksimilijana Matjaža z naslovom Slomškova prizadevanja za slovensko Sveto pismo v reviji Studia Historica Slovenica (časopisu za humanistične in družboslovne študije).

Ostale, bolj arhivske, fotografije si lahko ogledate v reviji sami ali na Časniku.

DOF, ki te ljubim DOF ...

Japljev prevod Svetega pisma, ki ga je uporabljal tudi Slomšek.  

Japljev prevod Svetega pisma  - Stara zaveza (IV).

Japljev prevod Svetega pisma.  

Prevod prve Mojzesove knjige p. Placida Javornika (1803-1864), ki je izšel 1848 v Ljubljani. Za tedanji čas je imel zelo obsežen zgodovinsko-eksegetski komentar.    

Zlati križ - Slomškova založba

Knjiga z naslovom Zlati križ, ki vsebuje postne govore in razmišljanja Antona Martina Slomška, je izšla v začetku letošnjega leta (urednik dr. Stanislav Slatinek). Na naslovnici je fotografija osebnega (škofovskega) križa Antona Martina Slomška, v notranjosti pa se najde še kakšen drug.