Vsebina zadnje številke (pripravil Tadej Rifel)
V pred kratkim izdani zadnji številki Tretjega dne, letnik 2011, so avtorji v osrednjem delu osvetlili vprašanje zgodovinskega Jezusa. Najprej Lea Jensterle v uvodniku k bloku poudari, da gre pri vprašanju za specifično smer eksegeze, ki poskuša združiti čim več različnih vidikov v eno spoznanje in tako dopolniti marsikatero površno predstavo o Jezusu. Za tem sledijo različni prispevki na tematiko. Bolj splošne narave sta prevedena prispevka Daniela Marguerata o odnosu med teologijo in zgodovino v iskanju zgodovinskega Jezusa in Darella L. Bocka, ki se Jezusovega življenja loti s preverljivo zgodovinsko metodo. Drago K. Ocvirk nam predstavi razlike med predstavo o Jezusu pri muslimanih in kristjanih in obenem že nakaže premagovanje ovir za boljše razumevanje. Misel Dostojevskega, da bi se v primeru njune različnosti, raje oklenil Kristusa kot resnice, je povod za prispevek Sebastjana Kristovića. Matjaž Črnivec pa se sprašuje o vlogi zgodovinskega Jezusa danes, kar povezuje tudi s politično akcijo. Ne nazadnje nam Samo Skralovnik poskuša orisati materialno stanje družine v Jezusovem času, in sicer na podlagi hebrejske in grške terminologije. Nadalje si v reviji sledijo trije krajši intervjuji. V prvem se Samo Skralovnik pogovarja z Leo Jensterle, ki razlaga pomen apokrifnih evangelijev za krščanstvo in vidi primernost Tretjega dne za razumljivo predstavitev problematike. Temu sledi pogovor Urha Grošlja z enim od vidnejših predstavnikov bioetike, Edmundom D. Pellegrinom. Nazadnje imamo to čast, da lahko prek vprašanj Janeza Oblonška sledimo mislim dobitnice Borštnikovega prstana, Miladi Kalezić. Tudi v tokratni številki je obširno zastopana filozofija. Prevod teksta (Rok Blažič) Jeana Grondina govori o možnostih hermenevtike, ki po začetnem obratu od metafizike zopet išče njene skrite smisle. Nadalje sta tu dva avtorska članka. Romana Bider se prek motiva »nogometne pravljice« dotika problema nihilizma v sodobni družbi. Borut Pohar pa nam predstavi podobo Kristusa v delih francoskega fenomenologa Michela Henryja. S tem, ko Henry ni sledil tradicionalnim teološko-filozofskim pojmom, se v njegovi misli odpira drugačna (ne nujno nova) možnost govora o krščanstvu v sedanjem, krščanskim podobam in razlagam odtujenem svetu. V številki najdemo še prevoda (Jani Šumak, Dina D'Elia) dveh govorov, in sicer papeža Benedikta XVI. v nemškem parlamentu; v patrističnem bloku pa še Avguštinov govor o evharistiji. Proti koncu najdemo še prispevek Steva Bishopa (prevod Leon Jagodic) o okoljski tematiki (Zelena teologija in globinska ekologija) ter prispevek Jerneja Piska o katoliškem in protestantskem razumevanju športa. Revijo zaključujejo tri recenzije, opremljena pa je s slikovnim gradivom, ki ga je prispeval Samo Skralovnik.
Z novim letom se od uredniškega dela poslavlja Lenart Rihar, ki zato v svojem zadnjem uvodniku ne govori zaman o odhajanju. Nasledil ga bo Aleš Maver, dosedanji lektor revije.
UVODNIK
3 Lenart Rihar: Zdramljeni potresomeri
VERA IN RAZUM
5 Jani Šumak: Govor papeža Benedikta XVI. v nemškem parlamentu
PATRISTIKA
9 Sv. Avguštin: Govor 272 o evharistiji kot skrivnosti edinosti
FILOZOFIJA
11 Jean Grondin: Nihilistični ali metafizični izid hermenevtike?
19 Romana Bider: O nihilizmu, eksistenci in smislu
29 Borut Pohar: Fenomenološka podoba Kristusa pri Michelu Henryju
ZGODOVINSKI JEZUS
37 Lea Jensterle: Odkrižani Jezus
39 Matjaž Črnivec: Zgodovinski Jezus
51 Daniel Marguerat: V iskanju zgodovinskega Jezusa med zgodovino in teologijo: povezave in napetosti
63 Darrell L. Bock: Ključni dogodki v življenju zgodovinskega Jezusa
73 Sebastjan Kristovič: Ecce homo
81 Samo Skralovnik: Je Jezus odraščal v revščini?
91 Drago K. Ocvirk: Prispevek k odstranjevanju ovir za boljše razumevanje med kristjani in muslimani
NAŠI POGOVORI
101 Samo Skralovnik: Tomažev apokrif med Novo zavezo in ezoteričnimi tradicijami, Pogovor z dr. Leo Jensterle
107 Urh Grošelj: Bioetiko so spočeli teologi, Pogovor s prof. Edmundom D. Pellegrinom
113 Janez Oblonšek: "Svetost" gledališča v očeh Milade Kalezić, Pogovor z dobitnico Borštnikovega prstana v letu 2011
EKOLOGIJA
119 Steve Bishop: Zelena teologija in globinska ekologija: New age ali novo stvarjenje? 1. del
ŠPORT
129 Jernej Pisk: Kaj je šport? O katoliškem in protestantskem razumevanju športa
PRESOJE
137 Cecelija Oblonšek: Franc Križnar in Štefan Mauri, Biti sam
139 Cecilija Oblonšek: Rok Klopčič, Štiri strune, lok in pero
141 Ivan Rojnik: Cesare Giraudo, Strmenje nad evharistijo
 |
| Filius datus est nobis (Iz 9,6) Mozaik v cerkvi Jezusove spremenitve na Gori Tabor (Izrael) |
.jpg)
