Samo Skralovnik Photography: maj 2012

Nedavno je izšla sveža številka revije Tretji dan, ki jo je Tadej Rifel povzel z naslednjimi besedami:

Druga dvojna številka Tretjega dne v letošnjem letu (2012 3/4) nam spet ponuja pestro izbiro vsebin v branje.

V uvodniku z zelo pomenljivim naslovom »Lazar, pridi ven!«, nas odgovorni urednik revije Aleš Maver, opozarja na »veliko skušnjavo vsej cerkva«, da bi se le te udomačile v svoji konvencionalnosti in bi tako ne znale stopiti ven iz takšnih ali drugačnih grobov. Kristus nas sicer ne kliče k revoluciji, ampak predvsem k preobrazbi. Gotovo poučen nauk za današnji čas!

Če se nadalje ozremo po vsebinski razdelitvi tokratne številke, potem v ospredje stopa tema Protestantizma, kateremu je posvečen osrednji blok. V njem avtorji Leon Jagodic ter (Protestantizem«), Geza Filo (»Evangeličanska cerkev v nekaj geslih«), Igor Grdina (»Humanizem, reformacija in Primož Trubar«) ter Katarina Johanna Prosenjak (»Evangeličanka, ženska, duhovnica«) vsak s svojim prispevkom osvetlijo ta, tudi za slovensko kulturo in duhovnost, pomemben vidik krščanske vere. Kot v kratkem uvodniku (»Luthrovi dediči«) poudari Leon Jagodic, je danes ključno vprašanje enotnost protestantizma, ki se glede na sodobne trende vse bolj deli v manjše skupnosti.

V tokratni rubriki »Vera in razum« imamo priložnost brati skupni prispevek dveh pomembnih sodobnih filozofov, Renéja Girarda in Giannija attima, z naslovom »Krščanstvo in modernost« (prev. Rok Blažič), medtem ko filozofsko rubriko prav tako zapolnjuje prevod, in sicer gre za drugi sklop besedila Nikolaja Berdjajeva »Kraljestvo Duha in cesarstvo Cesarja« (prev. Simon Malmenvall).

Zatem najdemo prispevek Lee Jensterle, ki v luči Jezusove edinstvenosti obravnava odnos med Staro in Novo zavezo. Gre za problem, ki že od nekdaj, prav tako pa danes »buri duhove«. Če površen bralec raje preskoči na Jezusa Nove zaveze, pa Jensterletova pokaže, kako Jezusa brez Stare zaveze sploh ne moremo pravilno razumeti.Nadalje sledi zanimiv, sicer malo daljši, prispevek Jureta Sojča, ki se ukvarja z razvojem veroizpovedi do koncilov v Niceji in Carigradu, še posebej glede vprašanja Sinovega predobstoja.

V leposlovnem delu lahko najdemo odlomek iz romana »Jaz sem« Jánosa Kodolányija ter pesmi Tineta Mlinariča in Marjete Longyke. V prevodu Iva Keržeta lahko nadalje beremo prispevek sedanjega tržaškega škofa Giampaola Crepaldija, z naslovom »O političnem zedinjenju katoličanov«. V bistvu gre za poglavje iz njegove knjige »Katoličan v politiki – priročnik za ponovni zagon.« Po Keržetovih besedah pomenljiv podnaslov kaže na obuditev katoliške politične opcije, ki bi temeljila predvsem na smernicah družbenega nauka Cerkve.

Proti koncu v rubriki psihologija najdemo prispevka Katje Knez (»Upor sistema proti spremembam v procesu družinske in zakonske terapije«) in Marka Kovačiča (»Problematična raba spleta med adolescenti«). Mojca Polona Vavpotič pa nam na svojevrsten način predstavi zgodbo stiškega križnega hodnika, ki je pravi umetnostni biser.

Čisto na koncu revije se nahaja še recenzija predstave (drame) o Lojzetu Grozdetu. Tudi tokratno številko je s fotografijami opremil Samo Skralovnik, ki nam je tokrat predstavil starejše izdaje revij Tretji dan, oziroma Bilten.