sobota, 17. marec 2012

Studia Historica Slovenica

Fotografije so nastale z namenom fotografsko-tematske "spremljave" članka izr. prof. Maksimilijana Matjaža z naslovom Slomškova prizadevanja za slovensko Sveto pismo v reviji Studia Historica Slovenica (časopisu za humanistične in družboslovne študije).

Ostale, bolj arhivske, fotografije si lahko ogledate v reviji sami ali na Časniku.



DOF, ki te ljubim DOF ...


Japljev prevod Svetega pisma, ki ga je uporabljal tudi Slomšek.  

Japljev prevod Svetega pisma  - Stara zaveza (IV).

Japljev prevod Svetega pisma.  

Prevod prve Mojzesove knjige p. Placida Javornika (1803-1864), ki je izšel 1848 v Ljubljani. Za tedanji čas je imel zelo obsežen zgodovinsko-eksegetski komentar.    











nedelja, 11. marec 2012

Zlati križ - Slomškova založba

Knjiga z naslovom Zlati križ, ki vsebuje postne govore in razmišljanja Antona Martina Slomška, je izšla v začetku letošnjega leta (urednik dr. Stanislav Slatinek). Na naslovnici je fotografija osebnega (škofovskega) križa Antona Martina Slomška, v notranjosti pa se najde še kakšen drug.
























Center za duhovne poklice

Kar precej mojega dela s fotografijami je povezanega z naročili. Pa ne zaradi tega, ker bi imel toliko naročil. Temveč zaradi dejstva, da bi sicer marsikatera fotografija še vedno počivala na trdem disku ... Svojevrstna vzpodbuda k delu! :P

Dva plakata sem izdelal po naročilu za Center za duhovne poklice (CDP).





Predstavitveni plakat (za Stično mladih 2011)




Plakat ob tednu molitve za duhovne poklice 2012












sobota, 10. marec 2012

TRETJI DAN 1/2 2012

Pred nekaj dnevi je izšla nova številka revije Tretji dan, ki je posvečena vprašanjem ekologije. Zelo zanimivo branje. Kolega iz uredništva, Tadej Rifel, je vsebino številko povzel v kratki recenziji:

Letošnja prva številka Tretjega dne (1/2 2012) nam na malo več kot sto straneh zopet prinaša pester izbor člankov iz različnih tem v polju kulture, filozofije, teologije, psihologije in duhovnosti. Najprej novopečeni urednik Aleš Maver v uvodniku ugotavlja, da dejansko obstajata »dve Sloveniji« med katerima obstajajo nepremostljive razlike, a tudi podobnosti. Kristjani naj bi bili po njegovem ukleščeni mednju. Želi si, da bi Tretji dan spregovoril o tej temi. Zatem si sledita dva prevoda, oba iz področja filozofije, in sicer se James V. Schall (prevod Leon Jagodic) sprašuje kaj pomeni izraz »rimskokatoliška politična filozofija?«, medtem ko Nikolaj Berdjajev (prevod Simon Malmenvall) primerja Kraljestvo duha in cesarstvo Cesarja. Franc Cerar nam v nadaljevanju ponudi osebni razmislek o krščanski veri, ki ne more biti zgolj plod človeškega umovanja. Temu sledi še en prevod, tokrat odlomka iz Hieronimovih Znamenitih mož (prevod Aleš Maver). V leposlovnem delu se nam s pesmimi predstavi Sebastijan Valentan. Osrednji blok v številki je posvečen vprašanjem iz ekologije. Urh Grošelj razmišlja o zeleni kulturi, medtem ko Steve Bishop (prevod Leon Jagodic)  ta isti izraz prenese še na zeleno teologijo in globinsko ekologijo. V sklopu se predstavijo še Aleš Čerin: »Kje je meja med dovolj in odveč«; Pepi Lebreht: »Ekologija v Afriki?«; Andrej M. Poznič: »Pozabljena razsežnost ekološke problematike« ter na koncu še Aleš Maver, ki predstavi analizo politične udeleženosti t.i. zelenih strank v evropskem parlamentu in njihovo vlogo v sedanji evropski politiki nasploh. V naslednjem sklopu nam Tanja Pihlar predstavi pomen psihologije v delu slovenskega filozofa Franceta Vebra. Temu sledi pogovor, ki je povzetek intervjuja z dr. Branetom Senegačnikom. Za konec sledita še dva prispevka, ki sta naslovljena z vprašanjem, in sicer Marko Kremžar: »Ali je nova evangelizacija res nova?« in Romuald Jovan: »Ali obstaja krščanska filozofija?« Številko zaključuje presoja razstave »V zlato odeta vera srednjeveškega človeka« (Tanja Tolar), ki je bila v Britanskem muzeju v Londonu; knjige »Koliba«, avtorja Williama Paula Younga (Metka Jagodic) in presoja dramske uprizoritve Pasijona v avstrijskem St. Margarethnu (Franc Križnar). Številka je pospremljena s fotografijami Sama Skralovnika, ki jim je dodal tudi spremno besedilo.


Ja, spet sem imel svoje prste vmes. Kar se tiče "spremne besede", so to citati iz Izrekov očetov. Naslovnico objavljam spodaj, fotografije iz notranjosti tukaj.





Recenzija in naslovnica sta objavljeni na spletnem portalu Časnik: povezava do objave.












petek, 2. marec 2012

DOSTOJEVSKI - VELIK ALI NAJVEČJI?


Takole je ubesedil dogajanje na omizju odgovorni urednik revije Tretji dan, dr. Aleš Maver:

Pravzaprav je že februarja lani preteklo sto trideset let, odkar je umrl Fjodor Mihajlovič Dostojevski, eden izmed nemara desetih svetovnih književnikov, katerih ime pozna vsakdo, kdor je vsaj od daleč povohal srednješolske klopi. V uzredništvu revije Tretji dan, natančneje v njegovem mariborskem oddelku, je ideja o obeležitvi obletnice padla še pravočasno, se pravi lani, a priprave nanjo, novačenje gostov in usklajevanje so se toliko zavlekli, da je bila okrogla miza o Rusu šele na letošnjo pepelnico, že nekaj dni po 131. obletnici njegove smrti.
Pa nič ne de. Moderatorju Sebastjanu Kristoviču je uspelo zasnovati in izpeljati odmeven dogodek z zares prvoligaškimi gosti. V Maribor so namreč – brez izjeme vsi s Kranjske – priromali naš najuglednejši rusist prof. dr. Aleksander Skaza, komparativist prof. dr. Tomo Virk in odlični poznavalec pravoslavne duhovnoszi Pavle Rak. Debeli dve uri trajajoče skupno premišljevanje o Dostojevskem se je po moderatorjevi zamisli začelo z obujanjem prvih spominov gostov na Dostojevskega. Skaza se je denimo z njim srečal že zelo zgodaj, še v izgnanstvu v Srbiji, in ga je ruski velikan drugače kot njegov sodobnik Tolstoj, ki mu je bil blizu, vseskozi vznemirjal in čudil. Virk se je z avtorjem Zločina in kazniprvič srečal pozneje kot Skaza, v srednji šoli, vendar po lastnih besedah še zmeraj prezgodaj. Omembe vreden je njegov poudarek, da je v Rusu najprej gledal glasnika univerzalnih vrednot, danes pa ga bere predvsem na ozadju posebne in samosvoje ruske kulture. Rakova prva branja Dostojevskega so potekala v senci jugoslovanske politične stvarnosti v njegovi mladosti, medtem ko danes meni, da je takšen aktualistični pristop k pisatelju preozek.
V nadaljevanju so gostje z moderatorjevo pomočjo premlevali nekatere značilne teme o pisateljevem življenju in opusu. Govora je bilo o njegovi znameniti polifoničnosti, ki jo je domislil Bahtin, o njegovem odnosu do (druge) žene Ane Grigorjevne, o vplivu izkušenj trpljenja na njegovo ustvarjanje, ni pa se bilo mogoče izogniti niti protislovjem med njegovimi  izjavami o enakosti vseh ljudi in velikokrat izraženim zaničljivim odnosom predvsem do Katoliške cerkve in do Judov. Najzanimivejši del debate je bilo premišljevanje o podobnosti in razlikah med njim in Tolstojem. Iz tega sklopa velja omeniti zlasti Rakovo misel, da Dostojevski Kristusa razume kot Boga, medtem ko za Tolstoja kljub temu, da je zanj absolutni ideal, ostaja (zgolj) popolni človek.
Že med vprašanji iz vrst poslušalcev je beseda nanesla tudi na odnos mladih do Dostojevskega in njihovo zanimanje zanj. Virk je kljub priznanju, da slednji ruskega velikana ne berejo množično, izrazil mnenje, da bo tiste, ki jim ima kaj povedati, pisatelj že “našel”. Bučni aplavz ob koncu prireditve je potrdil smiselnost odločitve za sicer pozni, a iskreni poklon “jubilantu”. 
Vir: casnik.si

Dr. Aleksander Skaza

G. Pavle Rak

Dr. Tomo Virk

Velika predavalnica TEOF MB

Sebastjan Kristovič - moderator okrogle mize

Dr. Aleksander Skaza

G. Pavle Rak

Dr. Tomo Virk in dr. Aleksander Skaza

Gostje omizja - dr. Aleksander Skaza

Gostje omizja - dr. Aleksander Skaza