Prikaz objav z oznako Samo Skralovnik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Samo Skralovnik. Pokaži vse objave

ponedeljek, 16. januar 2012

Tretji dan 9/10 2011

Fotografije iz zadnje številke revije Tretji dan 9/10 2011 sem objavil na drugem mestu. To objavo izkoriščam za naslovnico in vsebino.



Vsebina zadnje številke (pripravil Tadej Rifel)

V pred kratkim izdani zadnji številki Tretjega dne, letnik 2011, so avtorji v osrednjem delu osvetlili vprašanje zgodovinskega Jezusa. Najprej Lea Jensterle v uvodniku k bloku poudari, da gre pri vprašanju za specifično smer eksegeze, ki poskuša združiti čim več različnih vidikov v eno spoznanje in tako dopolniti marsikatero površno predstavo o Jezusu. Za tem sledijo različni prispevki na tematiko. Bolj splošne narave sta prevedena prispevka Daniela Marguerata o odnosu med teologijo in zgodovino v iskanju zgodovinskega Jezusa in Darella L. Bocka, ki se Jezusovega življenja loti s preverljivo zgodovinsko metodo. Drago K. Ocvirk nam predstavi razlike med predstavo o Jezusu pri muslimanih in kristjanih in obenem že nakaže premagovanje ovir za boljše razumevanje. Misel Dostojevskega, da bi se v primeru njune različnosti, raje oklenil Kristusa kot resnice, je povod za prispevek Sebastjana Kristovića. Matjaž Črnivec pa se sprašuje o vlogi zgodovinskega Jezusa danes, kar povezuje tudi s politično akcijo. Ne nazadnje nam Samo Skralovnik poskuša orisati materialno stanje družine v Jezusovem času, in sicer na podlagi hebrejske in grške terminologije. Nadalje si v reviji sledijo trije krajši intervjuji. V prvem se Samo Skralovnik pogovarja z Leo Jensterle, ki razlaga pomen apokrifnih evangelijev za krščanstvo in vidi primernost Tretjega dne za razumljivo predstavitev problematike. Temu sledi pogovor Urha Grošlja z enim od vidnejših predstavnikov bioetike, Edmundom D. Pellegrinom. Nazadnje imamo to čast, da lahko prek vprašanj Janeza Oblonška sledimo mislim dobitnice Borštnikovega prstana, Miladi Kalezić. Tudi v tokratni številki je obširno zastopana filozofija. Prevod teksta (Rok Blažič) Jeana Grondina govori o možnostih hermenevtike, ki po začetnem obratu od metafizike zopet išče njene skrite smisle. Nadalje sta tu dva avtorska članka. Romana Bider se prek motiva »nogometne pravljice« dotika problema nihilizma v sodobni družbi. Borut Pohar pa nam predstavi podobo Kristusa v delih francoskega fenomenologa Michela Henryja. S tem, ko Henry ni sledil tradicionalnim teološko-filozofskim pojmom, se v njegovi misli odpira drugačna (ne nujno nova) možnost govora o krščanstvu v sedanjem, krščanskim podobam in razlagam odtujenem svetu. V številki najdemo še prevoda (Jani Šumak, Dina D'Elia) dveh govorov, in sicer papeža Benedikta XVI. v nemškem parlamentu; v patrističnem bloku pa še Avguštinov govor o evharistiji. Proti koncu najdemo še prispevek  Steva Bishopa (prevod Leon Jagodic) o okoljski tematiki (Zelena teologija in globinska ekologija) ter prispevek Jerneja Piska o katoliškem in protestantskem razumevanju športa. Revijo zaključujejo tri recenzije, opremljena pa je s slikovnim gradivom, ki ga je prispeval Samo Skralovnik.
Z novim letom se od uredniškega dela poslavlja Lenart Rihar, ki zato v svojem zadnjem uvodniku ne govori zaman o odhajanju. Nasledil ga bo Aleš Maver, dosedanji lektor revije.
UVODNIK 
3       Lenart Rihar:  Zdramljeni potresomeri
VERA IN RAZUM
5       Jani Šumak: Govor papeža Benedikta XVI. v nemškem parlamentu
PATRISTIKA
9       Sv. Avguštin: Govor 272 o evharistiji kot skrivnosti edinosti
FILOZOFIJA
11     Jean Grondin: Nihilistični ali metafizični izid hermenevtike? 
19     Romana Bider: O nihilizmu, eksistenci in smislu
29     Borut Pohar: Fenomenološka podoba Kristusa pri Michelu Henryju
ZGODOVINSKI JEZUS
37     Lea Jensterle: Odkrižani Jezus
39     Matjaž Črnivec: Zgodovinski Jezus
51     Daniel Marguerat: V iskanju zgodovinskega Jezusa med zgodovino in teologijo: povezave in napetosti
63     Darrell L. Bock: Ključni dogodki v življenju zgodovinskega Jezusa 
73     Sebastjan Kristovič: Ecce homo
81     Samo Skralovnik: Je Jezus odraščal v revščini?
91     Drago K. Ocvirk: Prispevek k odstranjevanju ovir za boljše razumevanje med kristjani in muslimani  
NAŠI POGOVORI
101   Samo Skralovnik: Tomažev apokrif med Novo zavezo in ezoteričnimi tradicijami, Pogovor z dr. Leo Jensterle
107   Urh Grošelj: Bioetiko so spočeli teologi, Pogovor s prof. Edmundom D. Pellegrinom
113   Janez Oblonšek: "Svetost" gledališča v očeh Milade Kalezić, Pogovor z dobitnico Borštnikovega prstana v letu 2011
EKOLOGIJA
119   Steve Bishop: Zelena teologija in globinska ekologija: New age ali novo stvarjenje? 1. del
ŠPORT
129   Jernej Pisk: Kaj je šport? O katoliškem in protestantskem razumevanju športa
PRESOJE
137   Cecelija Oblonšek: Franc Križnar in Štefan Mauri, Biti sam
139   Cecilija Oblonšek: Rok Klopčič, Štiri strune, lok in pero
141   Ivan Rojnik: Cesare Giraudo, Strmenje nad evharistijo


Filius datus est nobis (Iz 9,6)
Mozaik v cerkvi Jezusove spremenitve na Gori Tabor (Izrael)











petek, 9. julij 2010

Jaz in moja oprema



Moje ime je Samo Skralovnik in prihajam s Koroške, iz mesteca Radlje ob Dravi. Zadnjo epizodo svojega življenja preživljam v Mariboru, kjer sem na Filozofski in Teološki fakulteti študiral dvopredmetni program, zgodovino in teologijo. Ker je stavek zapisan v pretekliku, to pomeni, da sem študij zaključil in diplomiral jeseni 2009. Kljub temu ostajam študent. Na Teološki fakulteti sem namreč vpisal doktorski študij teologije. Študijska saga se bo torej še nekaj časa nadaljevala. Ker star slovenski pregovor o praznem žaklju preizkušeno drži, poleg tega seveda tudi delam.  Na tem mestu, ki ni namenjen mojemu študiju, o tem torej dovolj.

Stvari, ki jih počnem rad in se me večinoma držijo že dolgo časa so fotografiranje, igranje kitare, poslušanje glasbe, branje, druženje z prijatelji, sprehodi, filmi ... Za vse hkrati večino zmanjka časa ali organizacije. V nekaterih obdobjih je moj »medij« fotoaparat«, drugič morda kitara ...

V "mojih rokah" je naslednja oprema:

Canon EOS 50D
Canon 24-105 L
Canon BG-E2N
Filter Hoya HD Protector 77mm
Tamrac Aero 80 Backpack
(vse ostalo je za šutinge izposojeno:) )

Body in objektiv sem naročil iz Anglije. Dne 11.11.2009, tj. na dan naročila, je funt stal takole: 1 EUR = 0.880257 GBP, kar pomeni, da sem za objektiv, ki je stal 758.94 GBP, odštel 862.18 EUR (v Sloveniji se je cena gibala od 1280 EUR naprej ), za body pa 823.42 EUR = 718.99 GBP (v Slo od 1010 EUR naprej). Razlika je precejšnja, 600 EUR.

Načeloma nisem ravno preveč zaupljive narave, ko gre za navadnega smrtnika dokaj visoke vsote in seveda za ponudnika, ki je na stotine kilometrov daleč. Če se kaj zalomi, v večini primerov ne more pomagati prav nihče. Preračunana razlika je odtehtala. Na srečo.

Manjše stvari (filter, grip) sem kupoval v Sloveniji, cena na otoku je, zanimivo, precej podobna. Če ji prištejemo še poštnino, smo na istem (ali jo celo presega) ...


Kontakt:


051 353 678



ponedeljek, 24. maj 2010

V začetku je bila Beseda ... kmalu je sledil prevod


V sklopu izven uredniških dejavnosti revije TRETJI DAN smo 12. maja 2010 v Mariboru na Teološki fakulteti organizirali okroglo mizo ob rojstvu novega prevoda Svetega pisma, ki je nosila naslov V začetku je bila Beseda … kmalu je sledil prevod. Skupina prevajalcev in sodelavcev novega prevoda Svetega pisma (dr. Maksimilijan Matjaž, dr. Miran Špelič, dr. Snežna Terezija Večko) je projekt predstavila ob pogovoru o razmerju med Besedo in najnovejšim slovenskim prevodom, imenovanim Sveto Pismo: Nova zaveza in Psalmi – jeruzalemska izdaja. 


Foto: Jure Viltužnik http://jureviltuznik.blogspot.com/






















 







Uvodni filmček (režiral Samo Skralovnik, brala Barbara Skralovnik, besedilo prispeval dr. Aleš Maver):



Video posnetek celotne okrogle mize (Exodus TV):




Prispevek v Duhovni misli: