Tretji dan 9/10 2011

Fotografije iz zadnje številke revije Tretji dan 9/10 2011 sem objavil na drugem mestu. To objavo izkoriščam za naslovnico in vsebino.

Vsebina zadnje številke (pripravil Tadej Rifel)

V pred kratkim izdani zadnji številki Tretjega dne, letnik 2011, so avtorji v osrednjem delu osvetlili vprašanje zgodovinskega Jezusa. Najprej Lea Jensterle v uvodniku k bloku poudari, da gre pri vprašanju za specifično smer eksegeze, ki poskuša združiti čim več različnih vidikov v eno spoznanje in tako dopolniti marsikatero površno predstavo o Jezusu. Za tem sledijo različni prispevki na tematiko. Bolj splošne narave sta prevedena prispevka Daniela Marguerata o odnosu med teologijo in zgodovino v iskanju zgodovinskega Jezusa in Darella L. Bocka, ki se Jezusovega življenja loti s preverljivo zgodovinsko metodo. Drago K. Ocvirk nam predstavi razlike med predstavo o Jezusu pri muslimanih in kristjanih in obenem že nakaže premagovanje ovir za boljše razumevanje. Misel Dostojevskega, da bi se v primeru njune različnosti, raje oklenil Kristusa kot resnice, je povod za prispevek Sebastjana Kristovića. Matjaž Črnivec pa se sprašuje o vlogi zgodovinskega Jezusa danes, kar povezuje tudi s politično akcijo. Ne nazadnje nam Samo Skralovnik poskuša orisati materialno stanje družine v Jezusovem času, in sicer na podlagi hebrejske in grške terminologije. Nadalje si v reviji sledijo trije krajši intervjuji. V prvem se Samo Skralovnik pogovarja z Leo Jensterle, ki razlaga pomen apokrifnih evangelijev za krščanstvo in vidi primernost Tretjega dne za razumljivo predstavitev problematike. Temu sledi pogovor Urha Grošlja z enim od vidnejših predstavnikov bioetike, Edmundom D. Pellegrinom. Nazadnje imamo to čast, da lahko prek vprašanj Janeza Oblonška sledimo mislim dobitnice Borštnikovega prstana, Miladi Kalezić. Tudi v tokratni številki je obširno zastopana filozofija. Prevod teksta (Rok Blažič) Jeana Grondina govori o možnostih hermenevtike, ki po začetnem obratu od metafizike zopet išče njene skrite smisle. Nadalje sta tu dva avtorska članka. Romana Bider se prek motiva »nogometne pravljice« dotika problema nihilizma v sodobni družbi. Borut Pohar pa nam predstavi podobo Kristusa v delih francoskega fenomenologa Michela Henryja. S tem, ko Henry ni sledil tradicionalnim teološko-filozofskim pojmom, se v njegovi misli odpira drugačna (ne nujno nova) možnost govora o krščanstvu v sedanjem, krščanskim podobam in razlagam odtujenem svetu. V številki najdemo še prevoda (Jani Šumak, Dina D'Elia) dveh govorov, in sicer papeža Benedikta XVI. v nemškem parlamentu; v patrističnem bloku pa še Avguštinov govor o evharistiji. Proti koncu najdemo še prispevek  Steva Bishopa (prevod Leon Jagodic) o okoljski tematiki (Zelena teologija in globinska ekologija) ter prispevek Jerneja Piska o katoliškem in protestantskem razumevanju športa. Revijo zaključujejo tri recenzije, opremljena pa je s slikovnim gradivom, ki ga je prispeval Samo Skralovnik.

Z novim letom se od uredniškega dela poslavlja Lenart Rihar, ki zato v svojem zadnjem uvodniku ne govori zaman o odhajanju. Nasledil ga bo Aleš Maver, dosedanji lektor revije.

UVODNIK 

3       Lenart Rihar:  Zdramljeni potresomeri

VERA IN RAZUM

5       Jani Šumak: Govor papeža Benedikta XVI. v nemškem parlamentu

PATRISTIKA

9       Sv. Avguštin: Govor 272 o evharistiji kot skrivnosti edinosti

FILOZOFIJA

11     Jean Grondin: Nihilistični ali metafizični izid hermenevtike? 

19     Romana Bider: O nihilizmu, eksistenci in smislu

29     Borut Pohar: Fenomenološka podoba Kristusa pri Michelu Henryju

ZGODOVINSKI JEZUS

37     Lea Jensterle: Odkrižani Jezus

39     Matjaž Črnivec: Zgodovinski Jezus

51     Daniel Marguerat: V iskanju zgodovinskega Jezusa med zgodovino in teologijo: povezave in napetosti

63     Darrell L. Bock: Ključni dogodki v življenju zgodovinskega Jezusa 

73     Sebastjan Kristovič: Ecce homo

81     Samo Skralovnik: Je Jezus odraščal v revščini?

91     Drago K. Ocvirk: Prispevek k odstranjevanju ovir za boljše razumevanje med kristjani in muslimani  

NAŠI POGOVORI

101   Samo Skralovnik: Tomažev apokrif med Novo zavezo in ezoteričnimi tradicijami, Pogovor z dr. Leo Jensterle

107   Urh Grošelj: Bioetiko so spočeli teologi, Pogovor s prof. Edmundom D. Pellegrinom

113   Janez Oblonšek: "Svetost" gledališča v očeh Milade Kalezić, Pogovor z dobitnico Borštnikovega prstana v letu 2011

EKOLOGIJA

119   Steve Bishop: Zelena teologija in globinska ekologija: New age ali novo stvarjenje? 1. del

ŠPORT

129   Jernej Pisk: Kaj je šport? O katoliškem in protestantskem razumevanju športa

PRESOJE

137   Cecelija Oblonšek: Franc Križnar in Štefan Mauri, Biti sam

139   Cecilija Oblonšek: Rok Klopčič, Štiri strune, lok in pero

141   Ivan Rojnik: Cesare Giraudo, Strmenje nad evharistijo

Filius datus est nobis (Iz 9,6)
Mozaik v cerkvi Jezusove spremenitve na Gori Tabor (Izrael)

Tretji dan in fotografija

Dr. Robert Petkovšek o reviji Tretji dan: 

»Res je, da je Tretji dan nastal kot bilten, namenjen študentom, sčasoma pa je prerasel v revijo, ki se ukvarja s kulturnimi, verskimi in drugimi humanističnimi vprašanji in v tem daleč presega druge, njej podobne revije v Sloveniji. Danes je to osrednja revija katoliških izobražencev, na katero so lahko ponosni. V njej najdemo imena, ki so v Sloveniji vsak na svojem strokovnem področju miselne avtoritete z dolgoletnimi akademskimi izkušnjami. Med mlajšimi, verjamem, so posamezniki, ki gredo po isti poti in se bodo z leti oblikovali v vrhunske mislece v slovenskem in mednarodnem prostoru. Beseda teh ljudi nekaj velja. Enim in drugim moramo biti hvaležni, da pred nami razodevajo izredno miselno in kulturno bogastvo, ki ga je Cerkev v preteklosti dala človeštvu in s katerim bolj in bolje kakor katerakoli druga ustanova danes odgovarja na probleme sedanjega in prihodnjega časa. Krščanstvo ima izjemno miselno globino, iz katere zajemajo pisci, ki objavljajo v Tretjem dnevu. Zato je Tretji dan v našem prostoru nenadomestljiv in nepogrešljiv. Zdi se, da priteguje vedno večji krog mlajših sodelavcev in bralcev. K temu pa je reviji treba dodati še priznanje, ker prerašča v intelektualni forum: ob vprašanjih, ki jih odpira, se organizirajo okrogle mize na različnih koncih Slovenije, besedila, ki jih objavlja, pa so tudi predmet univerzitetnega študija.«
(Robert Petkovšek, »Tretji dan je intelektualni forum,« Družina, 22. maj 2011, 20)

Prva številka Biltena študentskih skupin je izšla decembra 1971. Obsegala je nič več kot štiri A4 oziroma osem A5 strani. Slikovnega gradiva ni bilo. Svojevrsten pokazatelj rasti in današnjega stanja Tretjega dne je zato tudi obseg slikovno-fotografskega gradiva. Le-to danes zavzema približno desetino obsega revije. Ali z drugimi besedami: posamezna številka Tretjega dne, če zaokrožimo navzdol, vsebuje približno dvakrat toliko slikovno-fotografskega materiala, kot je leta 1971 obsegal celoten Bilten.

Spodnje fotografije Dalmatinove Biblije so bile posnete v Nadškofijskem arhivu Maribor in so objavljene z dovoljenjem. Ogledate si jih lahko tudi v najnovejši številki Tretjega dne (5/6 2011).  

» … inu vus Folk je k'njemu priſhàl, inu on je ſedil inu je nje vuzhil.« (Jn 8,1)

»Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil.«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Veliku drusih rizhy je tudi, Iesus ſturil, katere, kadar bi iméle, ena po drugi sapiſsane biti, 

meni ſe sdy, de bi ta Svejt te Buqve, katere bi h'piſsanju bilé, nemogèl pryeti.« (Jn 21, 25)

»Jezus pa je storil še veliko drugega. Če bi to popisali eno za drugim, 

mislim, da ves svet ne bi mogel obseči knjig, ki bi bile napisane.« 

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Pogledajte moje roke inu moje noge, sakaj jeſt ſim taiſti: 

Potipajte mene, inu poglejte, sakaj en Duh néma meſsá inu koſty, kakòr vidite, de jeſt imam.« (Lk 24,39)

»'Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. 

Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.'«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor 

»Sakaj jeſt vam riſnizhnu povém, dokler Nebu inu Semla nemyne, 

nebo minil ta nar manſhi Puhſtab ali Zhèrka od Poſtave, dokler ſe vſe sgody.« (Mt 5,18)

»'Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, 
ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi.'«
Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Letu je pak ta Sodba, ker je Luzh priſhla na Svejt, inu zhloveki ſo vezh lubibili temmo kakòr luzh,
sakaj nyh della ſo bila huda.« (Jn 3,19)
»Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč,
kajti njihova dela so bila hudobna.« 
Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor
 

»Sakaj Molli bodo nje ſnédli, kakòr en gvant, inu zhèrvje bodo nje ſnédli kakòr enu ſuknu:
Moja Praviza pak oſtane vekoma, inu moje isvelizhanje prejd inu prejd.« (Iz 51,8)

»Kajti molj jih bo požrl kakor obleko, črv jih bo razjedel kakor volno,

moja pravičnost pa ostaja na veke, moje odrešenje od roda do roda.«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor  

»… inu on bo na tretji dan gori vſtal.«  (Mt 17,23)

» ... 'a tretji dan bo obujen.'«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor 

»Iesus je poklizal k'ſebi enu Déte, inu je tuiſti v'ſrédi mej nje poſtavil, inu je djal: Sa riſnizo jeſt vam povém: 

Aku ſe nepreobèrnete, inu nebote kakòr Otroci, taku nepridete v'Nebeſku krajleſtvu.« (Mt 18,2-3)

»Tedaj je poklical k sebi otroka, ga postavil mednje  in rekel: 'Resnično, povem vam: 

Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!'«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Iesus pak je v'nje pogledal, inu je k'nym djal: Pèr zhlovékih je tu nemogozhe, 

ali pèr Bugi ſo vſe rizhy mogozhe.« (Mt 19,26)

Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: 'Pri ljudeh to ni mogoče, 

pri Bogu pa je vse mogoče.'«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Taku je Bug ta Svejt lubil, de je dal ſvojga edinurojeniga Synu, 

de vſi ty, kir v'njega verujo, nebodo pogubleni, temuzh bodo vezhni leben iméli.« (Jn 3,16)

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, 

da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

»Ony ſo supet djali h'timu Slépzu: Kaj praviſh ti od njega, de je on tvoje ozhy odpèrl? 

On pak je djal: On je en Prerok.« (Jn 9,17)

»Slepemu so tedaj ponovno rekli: 'Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?' 

On pa je rekel: 'Prerok je.'«

Jurij Dalmatin: Biblija. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor

Objavljeno tudi na Časnik.si.

Zahvala gre odgovornemu uredniku Lenartu Riharju za objavo, 

osebju Nadškofijskega arhiva in kanoniku g. Jožetu Goličniku za dovoljenje za objavo fotografij 

ter Tebi, dragi obiskovalec.

Te dni moj blog praznuje prvi rojstni dan.
Števec obiska je v letu dni zabeležil preko 6000 klikov. 

Hvala za obisk!!!

Cerkev kot moralna avtoriteta

Mariborska ekipa Tretjega dne je bila ponovno dejavna. V torek, 30. 11. 2010, smo se skupaj z gosti spraševali o primernosti ločila, ki bi ga bilo moč postaviti na konec naslova okrogle mize: Cerkev kot moralna avtoriteta ... Vprašaj? Klicaj? …

Z nami so bili Tone Petelinšek, odgovorni urednik programov Radia Maribor, dr. Igor Škamperle, predavatelj na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter mag. p. Branko Cestnik, župnik na Frankolovem. Večer je moderiral Sebastjan Kristovič.





  

Etika v ekonomiji – rešitev ali utvara?

Revija Tretji dan in založba Družina sta v torek, 14. 9., ob 19. uri na Teološki fakulteti v Mariboru izvedli okroglo mizo z gosti: dr. Francetom Arharjem, dr. Janezom Juhantom, gospo Mojco Kucler Dolinar in mag. Andrejem Kržičem. Okrogla miza je nosila naslov: Etika v ekonomiji – rešitev ali utvara? Dogodek je bil organiziran v sklopu  (drugega) Socialnega tedna 2010 z naslovom: Preživeti ali zaživeti?, katerega prireja Socialna akademija (http://www.socialna-akademija.si) skupaj s 33 nevladnimi organizacijami, župnijami in civilnodružbenimi skupinami (www.socialniteden.si).

Pozdravni govor dr. Aleša Mavra.

Iz desne: dr. France Arhar, dr. Janez Juhant, Mojca Kucler Dolinar, mag. Andrej Kržič.

Dr. France Arhar.

Mojca Kucler Dolinar.

Dr. Janez Juhant.

Mag. Andrej Kržič.