Tretji dan 9/10 2011

Fotografije iz zadnje številke revije Tretji dan 9/10 2011 sem objavil na drugem mestu. To objavo izkoriščam za naslovnico in vsebino.

Vsebina zadnje številke (pripravil Tadej Rifel)

V pred kratkim izdani zadnji številki Tretjega dne, letnik 2011, so avtorji v osrednjem delu osvetlili vprašanje zgodovinskega Jezusa. Najprej Lea Jensterle v uvodniku k bloku poudari, da gre pri vprašanju za specifično smer eksegeze, ki poskuša združiti čim več različnih vidikov v eno spoznanje in tako dopolniti marsikatero površno predstavo o Jezusu. Za tem sledijo različni prispevki na tematiko. Bolj splošne narave sta prevedena prispevka Daniela Marguerata o odnosu med teologijo in zgodovino v iskanju zgodovinskega Jezusa in Darella L. Bocka, ki se Jezusovega življenja loti s preverljivo zgodovinsko metodo. Drago K. Ocvirk nam predstavi razlike med predstavo o Jezusu pri muslimanih in kristjanih in obenem že nakaže premagovanje ovir za boljše razumevanje. Misel Dostojevskega, da bi se v primeru njune različnosti, raje oklenil Kristusa kot resnice, je povod za prispevek Sebastjana Kristovića. Matjaž Črnivec pa se sprašuje o vlogi zgodovinskega Jezusa danes, kar povezuje tudi s politično akcijo. Ne nazadnje nam Samo Skralovnik poskuša orisati materialno stanje družine v Jezusovem času, in sicer na podlagi hebrejske in grške terminologije. Nadalje si v reviji sledijo trije krajši intervjuji. V prvem se Samo Skralovnik pogovarja z Leo Jensterle, ki razlaga pomen apokrifnih evangelijev za krščanstvo in vidi primernost Tretjega dne za razumljivo predstavitev problematike. Temu sledi pogovor Urha Grošlja z enim od vidnejših predstavnikov bioetike, Edmundom D. Pellegrinom. Nazadnje imamo to čast, da lahko prek vprašanj Janeza Oblonška sledimo mislim dobitnice Borštnikovega prstana, Miladi Kalezić. Tudi v tokratni številki je obširno zastopana filozofija. Prevod teksta (Rok Blažič) Jeana Grondina govori o možnostih hermenevtike, ki po začetnem obratu od metafizike zopet išče njene skrite smisle. Nadalje sta tu dva avtorska članka. Romana Bider se prek motiva »nogometne pravljice« dotika problema nihilizma v sodobni družbi. Borut Pohar pa nam predstavi podobo Kristusa v delih francoskega fenomenologa Michela Henryja. S tem, ko Henry ni sledil tradicionalnim teološko-filozofskim pojmom, se v njegovi misli odpira drugačna (ne nujno nova) možnost govora o krščanstvu v sedanjem, krščanskim podobam in razlagam odtujenem svetu. V številki najdemo še prevoda (Jani Šumak, Dina D'Elia) dveh govorov, in sicer papeža Benedikta XVI. v nemškem parlamentu; v patrističnem bloku pa še Avguštinov govor o evharistiji. Proti koncu najdemo še prispevek  Steva Bishopa (prevod Leon Jagodic) o okoljski tematiki (Zelena teologija in globinska ekologija) ter prispevek Jerneja Piska o katoliškem in protestantskem razumevanju športa. Revijo zaključujejo tri recenzije, opremljena pa je s slikovnim gradivom, ki ga je prispeval Samo Skralovnik.

Z novim letom se od uredniškega dela poslavlja Lenart Rihar, ki zato v svojem zadnjem uvodniku ne govori zaman o odhajanju. Nasledil ga bo Aleš Maver, dosedanji lektor revije.

UVODNIK 

3       Lenart Rihar:  Zdramljeni potresomeri

VERA IN RAZUM

5       Jani Šumak: Govor papeža Benedikta XVI. v nemškem parlamentu

PATRISTIKA

9       Sv. Avguštin: Govor 272 o evharistiji kot skrivnosti edinosti

FILOZOFIJA

11     Jean Grondin: Nihilistični ali metafizični izid hermenevtike? 

19     Romana Bider: O nihilizmu, eksistenci in smislu

29     Borut Pohar: Fenomenološka podoba Kristusa pri Michelu Henryju

ZGODOVINSKI JEZUS

37     Lea Jensterle: Odkrižani Jezus

39     Matjaž Črnivec: Zgodovinski Jezus

51     Daniel Marguerat: V iskanju zgodovinskega Jezusa med zgodovino in teologijo: povezave in napetosti

63     Darrell L. Bock: Ključni dogodki v življenju zgodovinskega Jezusa 

73     Sebastjan Kristovič: Ecce homo

81     Samo Skralovnik: Je Jezus odraščal v revščini?

91     Drago K. Ocvirk: Prispevek k odstranjevanju ovir za boljše razumevanje med kristjani in muslimani  

NAŠI POGOVORI

101   Samo Skralovnik: Tomažev apokrif med Novo zavezo in ezoteričnimi tradicijami, Pogovor z dr. Leo Jensterle

107   Urh Grošelj: Bioetiko so spočeli teologi, Pogovor s prof. Edmundom D. Pellegrinom

113   Janez Oblonšek: "Svetost" gledališča v očeh Milade Kalezić, Pogovor z dobitnico Borštnikovega prstana v letu 2011

EKOLOGIJA

119   Steve Bishop: Zelena teologija in globinska ekologija: New age ali novo stvarjenje? 1. del

ŠPORT

129   Jernej Pisk: Kaj je šport? O katoliškem in protestantskem razumevanju športa

PRESOJE

137   Cecelija Oblonšek: Franc Križnar in Štefan Mauri, Biti sam

139   Cecilija Oblonšek: Rok Klopčič, Štiri strune, lok in pero

141   Ivan Rojnik: Cesare Giraudo, Strmenje nad evharistijo

Filius datus est nobis (Iz 9,6)
Mozaik v cerkvi Jezusove spremenitve na Gori Tabor (Izrael)

Fotografija in Beseda

Takole je zapisano na notranji strani naslovnice nove številke revije Tretji dan (9/10 2011):

“Pravijo, da slika pove več kot tisoč besed. 

K temu dodajam: razen, če je na sliki Beseda. 

Takrat  velja obratno: tisoč slik pove manj kakor Beseda. 

Takrat slika postane ikona.”

Slikovno gradivo v tokratni številki je kontemplacija Besede skozi oči fotografa.

Avtor fotografij & izbor besedila: Samo Skralovnik. 

Tabgha, kraj pomnožitve kruha. 
»Krščanska vera so noge, ki hodijo za Gospodom.« (Fausti 2005, 73) 

                               

Gora Tabor, cerkev Jezusove spremenitve. 
"Mojzes ni videl Božjega obličja, temveč samo hrbet. In vendar je bila luč, ki je žarela iz njega, tako 

močna, da je ljudstvo ni moglo gledati (2 Mz 34,29–35). Jezusov učenec je poklican, da vidi tisto obličje, 

ki ga ni mogoče opisati in luč Mojzesovega obraza odseva le njegov odsev." (Fausti 2005, 230-231) 

Gora Tabor.
»Križ, ki ga povzročamo mi, nosi pa ga On, je edini možni prostor srečanja  človeka in Boga.« (Fausti 2005, 217)

   

Jeruzalem ponoči, pogled z vzhodne strani. 
"Sveto pismo nam poroča o treh najvišjih nočeh, iz katerih se rodijo trije temeljni dnevi odrešenjske 

zgodovine. Prva je noč prvotnega kaosa, ko je Bog ustvaril svet, ki se je potem oddaljil od njega. Druga 

je noč boja z Jakobom (1 Mz 32,23 sl.), ko je ustvaril svoje ljudstvo in mu podelil ime Izrael. Tretja je ta, 

ko pravi Izrael dá Bogu njegovo pravo ime: 'Aba'". (Fausti 2005, 387)

Betlehem, pravoslavna cerkev nad votlino Jezusovega rojstva. 
"Kočni cilj delovanja Boga ni dar samega sebe, temveč podariti nam zmožnost, da bi ga mogli sprejeti."

(Fausti 2008, 241)

Jeruzalem, judovsko pokopališče na Oljski gori. 
"Gospod ne more biti na drugem mestu: potem ne bi bil več Gospod. To, kar pride 'pred' njim, je dejansko 

tvoj Gospod. Živi so tisti, ki pokopavajo mrtve! Toda kdor postavlja neko navezanost 'pred' Gospoda, je 

že mrtev: manjka mu Tisti, ki mu daje življenje." (Fausti 2008, 152)

Jeruzalem, na ulicah (v ozadju slavna mošeja Al-Aqsa). 
"Ali ni rekel Jezus, da je postavo treba učiti in izpolnjevati, do najmanjše podrobnosti (Mt 5,17-20)? Res 

je, vendar ne v moči postave, ampak ljubezni, ki omogoča, da živimo to, kar postava pravi, pa ne daje."

(Fausti 2008, 234-235).

Jeruzalem, pravoslavna cerkev Marijinega vnebovzetja. 
"Človek postaja to, kar ljubi. Ljubezen, ki je iz Boga naredila človeka, more iz človeka narediti Boga."
(Fausti 2005, 80) 

Jeruzalem, pred cerkvijo Božjega groba. 
"Uboštvo, zaradi katerega položimo vse zaupanje v Očeta, nas rodi kot njegove sinove. Le če je uboštvo 
naša mati, je Bog naš Oče." (Fausti 2008, 151) 

Jeruzalem, Cerkev agonije (Getsemani). 
"Čoln. Ker je narejen iz lesa – kot križ –, ga morje ne more pogoltniti in ohrani pri življenju tistega, 

ki pusti, da ga nosi. Je podoba Cerkve." (Fausti 2005, 94)

Jeruzalem, cerkev Božjega groba. 
"Naša beda je posoda za njegovo usmiljenje. Naš greh je naš del evangelija. Drug del je njegovo 

odpuščanje, ki iz našega pogubljenja ustvarja prostor njegovega odrešenja." (Fausti 2005, 373)

Več fotografij si lahko "v živo" ogledate v novi številki revije Tretji dan (9/10 2011).

Razstava fotografij na Teološki fakulteti, enoti v Mariboru (foto: Jure Viltužnik)