Teolog.si

Zaživela je nova spletna stran, teolog.si, ki je namenjena promociji študija teologije v Mariboru ...

Za spletno stran sem izdelal logotip, ki predstavlja Andreanum, zgradbo, kjer ima Teološka fakulteta, Enota v Mariboru, svoje prostore. Vabljeni k ogledu!

Še postavitev na spletni strani ...

DOSTOJEVSKI - VELIK ALI NAJVEČJI?

Takole je ubesedil dogajanje na omizju odgovorni urednik revije Tretji dan, dr. Aleš Maver:

Pravzaprav je že februarja lani preteklo sto trideset let, odkar je umrl Fjodor Mihajlovič Dostojevski, eden izmed nemara desetih svetovnih književnikov, katerih ime pozna vsakdo, kdor je vsaj od daleč povohal srednješolske klopi. V uzredništvu revije Tretji dan, natančneje v njegovem mariborskem oddelku, je ideja o obeležitvi obletnice padla še pravočasno, se pravi lani, a priprave nanjo, novačenje gostov in usklajevanje so se toliko zavlekli, da je bila okrogla miza o Rusu šele na letošnjo pepelnico, že nekaj dni po 131. obletnici njegove smrti.

Pa nič ne de. Moderatorju Sebastjanu Kristoviču je uspelo zasnovati in izpeljati odmeven dogodek z zares prvoligaškimi gosti. V Maribor so namreč – brez izjeme vsi s Kranjske – priromali naš najuglednejši rusist prof. dr. Aleksander Skaza, komparativist prof. dr. Tomo Virk in odlični poznavalec pravoslavne duhovnoszi Pavle Rak. Debeli dve uri trajajoče skupno premišljevanje o Dostojevskem se je po moderatorjevi zamisli začelo z obujanjem prvih spominov gostov na Dostojevskega. Skaza se je denimo z njim srečal že zelo zgodaj, še v izgnanstvu v Srbiji, in ga je ruski velikan drugače kot njegov sodobnik Tolstoj, ki mu je bil blizu, vseskozi vznemirjal in čudil. Virk se je z avtorjem Zločina in kazniprvič srečal pozneje kot Skaza, v srednji šoli, vendar po lastnih besedah še zmeraj prezgodaj. Omembe vreden je njegov poudarek, da je v Rusu najprej gledal glasnika univerzalnih vrednot, danes pa ga bere predvsem na ozadju posebne in samosvoje ruske kulture. Rakova prva branja Dostojevskega so potekala v senci jugoslovanske politične stvarnosti v njegovi mladosti, medtem ko danes meni, da je takšen aktualistični pristop k pisatelju preozek.

V nadaljevanju so gostje z moderatorjevo pomočjo premlevali nekatere značilne teme o pisateljevem življenju in opusu. Govora je bilo o njegovi znameniti polifoničnosti, ki jo je domislil Bahtin, o njegovem odnosu do (druge) žene Ane Grigorjevne, o vplivu izkušenj trpljenja na njegovo ustvarjanje, ni pa se bilo mogoče izogniti niti protislovjem med njegovimi  izjavami o enakosti vseh ljudi in velikokrat izraženim zaničljivim odnosom predvsem do Katoliške cerkve in do Judov. Najzanimivejši del debate je bilo premišljevanje o podobnosti in razlikah med njim in Tolstojem. Iz tega sklopa velja omeniti zlasti Rakovo misel, da Dostojevski Kristusa razume kot Boga, medtem ko za Tolstoja kljub temu, da je zanj absolutni ideal, ostaja (zgolj) popolni človek.

Že med vprašanji iz vrst poslušalcev je beseda nanesla tudi na odnos mladih do Dostojevskega in njihovo zanimanje zanj. Virk je kljub priznanju, da slednji ruskega velikana ne berejo množično, izrazil mnenje, da bo tiste, ki jim ima kaj povedati, pisatelj že “našel”. Bučni aplavz ob koncu prireditve je potrdil smiselnost odločitve za sicer pozni, a iskreni poklon “jubilantu”. 

Vir: casnik.si

Dr. Aleksander Skaza

G. Pavle Rak

Dr. Tomo Virk

Velika predavalnica TEOF MB

Sebastjan Kristovič - moderator okrogle mize

Dr. Aleksander Skaza

G. Pavle Rak

Dr. Tomo Virk in dr. Aleksander Skaza

Gostje omizja - dr. Aleksander Skaza

Gostje omizja - dr. Aleksander Skaza

Portret - dr. Maksimilijan Matjaž

Bolje poznan po svojih besedah o Besedi ...

Izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž (*1963) je leta 1988 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1989 v Mariboru. Dve leti je deloval kot kaplan, jeseni 1991 pa je odšel na biblični študij v Rim. Leta 1995 je končal magistrski študij na Papeškem bibličnem inštitutu, leta 1998 pa doktoriral na Papeški univerzi Gregoriana. Istega leta je nastopil službo asistenta na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 2000 je bil na študijskem semestru v Jeruzalemu, leta 2001 je bil pri katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti izvoljen v docenta, leta 2011 pa v izrednega profesorja za biblični študij in judovstvo. Na fakulteti v Mariboru opravlja tudi službo koordinatorja za laiške študente  in predsednika Knjižničnega sveta. 

Njegovo primarno raziskovalno področje je filološka, literarna in teološka analiza svtopisemskih besedil, s posebnim poudarkom na tekstih novozavezne kanonične in apokrifne literature. Raziskovanje vključuje vzporedni študij zgodovinskega okolja nastanka novozaveznega izročila in njene recepcije v prvih stoletjih, raziskovanje temeljnih motivov biblične tradicije ob upoštevanju vzporednih religiozno-filozofskih tokov ter raziskovanje biblično-filozofskih konceptov pavlinske teologije, etike in antropologije. Je prevajalec novega prevoda Svetega pisma - jeruzalemska izdaja. Vključen je v raziskovalni program Zgodovina oblik v judovsko-krščanskih virih in tradiciji, ki ga vodi akad. prof. dr. Jože Krašovec. Strokovno deluje tudi na področju biblične pastorale s posebnim poudarkom na popularizacijo Svetega pisma preko različnih združenj, šol in medijev (vir: teof.uni-lj.si).

... kakor po svoji podobi ...

    

Cerkev kot moralna avtoriteta

Mariborska ekipa Tretjega dne je bila ponovno dejavna. V torek, 30. 11. 2010, smo se skupaj z gosti spraševali o primernosti ločila, ki bi ga bilo moč postaviti na konec naslova okrogle mize: Cerkev kot moralna avtoriteta ... Vprašaj? Klicaj? …

Z nami so bili Tone Petelinšek, odgovorni urednik programov Radia Maribor, dr. Igor Škamperle, predavatelj na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter mag. p. Branko Cestnik, župnik na Frankolovem. Večer je moderiral Sebastjan Kristovič.





  

Etika v ekonomiji – rešitev ali utvara?

Revija Tretji dan in založba Družina sta v torek, 14. 9., ob 19. uri na Teološki fakulteti v Mariboru izvedli okroglo mizo z gosti: dr. Francetom Arharjem, dr. Janezom Juhantom, gospo Mojco Kucler Dolinar in mag. Andrejem Kržičem. Okrogla miza je nosila naslov: Etika v ekonomiji – rešitev ali utvara? Dogodek je bil organiziran v sklopu  (drugega) Socialnega tedna 2010 z naslovom: Preživeti ali zaživeti?, katerega prireja Socialna akademija (http://www.socialna-akademija.si) skupaj s 33 nevladnimi organizacijami, župnijami in civilnodružbenimi skupinami (www.socialniteden.si).

Pozdravni govor dr. Aleša Mavra.

Iz desne: dr. France Arhar, dr. Janez Juhant, Mojca Kucler Dolinar, mag. Andrej Kržič.

Dr. France Arhar.

Mojca Kucler Dolinar.

Dr. Janez Juhant.

Mag. Andrej Kržič.